OIDIJ VINSKE TRTE - UNCINULA NECATOR (SCHWEIN.) BURRILL

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje vse predstavnike družine Vitiaceae (vinikovke), vendar so samo nekatere vrste rodu Vitis zelo občutljive za to bolezen. Predvsem so to V. vinifera, V. armata in V. davidii.

Bolezenska znamenja

Gliva okužuje mlade liste z obeh strani, mladice, kabrnke in grozdne jagode. Na občutljivih sortah se bolezen najprej pojavi na nekaterih poganjkih. Ti so zakrneli, se zvijajo in so prekriti s pepelnato prevleko. Okuženi mladi listi se začno kodrati, sušiti in na koncu odpadejo.

Največ škode naredi bolezen na jagodah. Če so okužene mlade jagode, le-te otrdijo in se posuše, s tem da se ne skrčijo. Pri starejših jagodah pa gliva prizadane predvsem povrhnjico. Ta ne more več rasti in jagoda zaradi notranjega pritiska poči, tako da se navadno vidita obe pečki. Take jagode v vlažnem vremenu zgnijejo v vročem in sušnem pa posušijo.

V poznem poletju nastanejo na poganjkih velike rdeče rjave pege. Gliva lahko okuži tudi grozdne peclje, kar prizadene dovod vode in hranil v jagode.

Razvojni krog

Gliva prezimi v očeh rozg. Gliva že v času brstenja okuži mlade poganjke. Na njih se razvije micelij in nespolni trosi (oidiji), ki so nanizani v verižicah. Ti kužijo naprej mlade organe. Širijo se z vetrom.

Za kalitev ne potrebujejo kapljice vode, ker jo sami vsebujejo dovolj. Micelij se širi zelo hitro. Čas od oblikovanja prvega havstorija pa do sporulacije je pri 27 ^oC 5 dni, pri 15 ^oC 11 dni in pri 10 ^oC 25 dni. Optimalna temperatura za kalitev oidijev je med 25 in 28 ^oC, čeprav lahko gliva okužuje trto med 6 in 33 ^oC. Če so oidiji za 10 ur izpostavljeni temperaturi 34 ^oC propadejo. Pozno poleti ali jeseni se oblikujejo spolna trosišča (kleistoteciji), za katere se zdi, da je njihova vloga v razvoju in širjenju bolezni postranskega pomena.

Varstvo

Nekatere sorte so izredno občutljive za to bolezen (npr. Cabarnet-Souvignon). Za zatiranje te bolezni uporabljamo anorganske (žveplo) in organske fungicide.

Besedilo: Franci Celar